Homeopatska zdravila

Iz česa in kako so narejena?

Vsa homeopatska zdravila, ki jih uporabljamo v našem Centru, se narejena iz sestavin, ki jih najdemo v naravi, sintetičnih kemijskih spojin ne uporabljamo. Večina jih je rastlinskega in mineralnega izvora, nekaj tudi živalskega in humanega. Osnova za pripravo zdravila je matična tinktura, ki je narejena iz izhodnih substanc po posebnih in (v homeopatskih farmakopejah) natančno določenih postopkih. To tinkturo se potem potencira do želene potence.

Kaj je potenciranje?

Potenciranje je relativno preprosto opravilo, kjer se homeopatsko raztopino sistematično redči in pretresa. Potenca C1 nastane, ko eno enoto matične tinkture raztopimo v 99 enotah topila (voda ali alkohol) in razredčino močno pretresemo. Potenco C2 ustvarimo, ko eno enoto potence C1 razredčimo v 99 enotah topila in močno pretresemo, podobno potem ponavljamo in pridobivamo višje potence. Pri potencah D je postopek popolnoma analogen, le da eni enoti izhodne raztopine dodamo 9 enot topila in potem močno pretresemo. Potence nad C12 ali D24 so fizikalno-kemično gledano zgolj še topilo oziroma voda. Biološko gledano pa so to učinkovine, ki so sposobne spremeniti zdravstveno stanje v vsakem živem organizmu, ne samo v ljudeh. V našem Centru najpogosteje uporabljamo potence C30, C200, C1000 (= 1M) in C10000 (= 10M).

Čemu potenciranje?

Izkustveno se je pokazalo, da potencirana zdravila učinkujejo nežneje, hitreje in močneje, učinek zdravila dalj časa traja in nimajo stranskih učinkov. S potenciranjem postane veliko strupenih rastlin in živalskih strupov učinkovito in nežno zdravilo za najhujše bolezni . Materialistične znanosti imajo z razumevanjem potenciranja velike težave in homeopatiji očitajo, da zaradi tako visokih razredčin substanca ne more delovati (oziroma učinek pripisujejo efektu placeba). Klinična izkušnja pa je tista, ki vedno znova prepriča o učinkovanju potenciranih zdravil, čeprav mehanizmov delovanja visokih potenc ne znamo razložiti.

Kako delujejo homeopatska zdravila?

Natančen mehanizem delovanja homeopatskih zdravil nam ni poznan. S pomočjo natančnega opazovanja procesov, ki potekajo v bolezni, in procesov, ki jih v zdravem telesu povzročijo homeopatska zdravila, ter deduktivnega sklepanja o mehanizmih, ki so v ozadju, je homeopatija razvila naslednjo razlago, ki najbrž ni daleč od resnice:
Pravilno izbrano homeopatsko zdravilo je sposobno v zdravem organizmu povzročiti takšne spremembe, kot jih je v obolelem organizmu povzročila bolezen. Pravimo, da imata bolezen in njej ustrezno zdravilo neko skupno esenco, neko energijo, ki je sposobna ustvariti tako neravnovesje v organizmu, da se pokaže enaka totaliteta simptomov in znakov. Kadar se organizem slabo učinkovito ali neučinkovito bori z boleznijo, je to najbrž zato, ker ni dobro prepoznal temeljne motnje, značilne za to bolezen. Homeopatsko zdravilo obrambnim procesom v organizmu samo bolj jasno in nazorno pokaže, s kakšno boleznijo imajo opravka. Ker se razjasni slika bolezni, se tudi obrambni procesi laže in bolje organizirajo. Telo lahko potem hitreje in z manj stranske škode premaga bolezen.
Homeopatsko zdravljenje tako nikoli ni usmerjeno v uničenje mikrobov (npr. virusov, bakterij) ali drugih škodljivosti iz okolja, ki rušijo ravnovesje v organizmu. Homeopatija v središče postavlja konkretnega človeka in spodbuja in krepi njegove obrambne sile, da bolezen uničijo same.

Ali homeopatska zdravila lahko škodujejo? Kaj se zgodi, če dobim napačno zdravilo?

Naključno zaužitje homeopatskega zdravila, ki nima povezave z boleznijo, nima nobenih posledic, tudi če se zaužije večja količina zdravila. Enako velja za nepravilno izbrano zdravilo.
Da bi se razvili simptomi, ki jih določeno zdravilo povzroča zdravemu telesu, bi bilo »napačno« zdravilo treba jemati sistematično več dni zapored in večkrat dnevno. Tudi v tem primeru po končanju jemanja zdravila razviti simptomi v nekaj dneh ali tednih izzvenijo, saj telo odreagira in izniči simptome, ki jih je zdravilo povzročilo.

Ali se pri zdravljenju res uporabljajo tudi zdravila, kot je na primer kačji strup?

S potenciranjem (redčenjem) zdravil se uniči vse škodljive vplive kakršnih koli izvornih substanc (tudi strupenih), izlušči pa zdravilne. Zato ni strahu pred uničujočim ali škodljivim delovanjem zdravil, saj so tudi strupene snovi v potenciranih dozah zdravilne. Pionirji homeopatije so potencirali in preizkusili skoraj vse obstoječe substance v naravi, vključno s strupi žuželk in plazilcev. Za veliko teh strupov – zdravil se je izkazalo, da imajo zelo široko in globoko delovanje, zato so dobili svoje mesto pri zdravljenju veliko različnih bolezni (mnogo homeopatskih indikacijah).
Tako je odveč strah, da bi po zaužitju potenciranega homeopatskega zdravila, pridobljenega iz kačjega strupa, dobili otečeno, bolečo in modrikasto nogo. Je pa v homeopatski literaturi opisano veliko primerov, kako so s potenciranim homeopatskim zdravilom, pridobljenim iz kačjega strupa, pozdravili gangreno nog (po načelu podobno zdravi podobno). Homeopatija tudi iz najbolj uničujočih stvari dela blaga, a obenem zelo potentna zdravila za zelo hude bolezni.

Comments are closed.