Skušali smo odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo pri pacientih. Če se vam zdi kateri od odgovorov pomanjkljiv ali imate dodatna vprašanja, bomo veseli vaših pobud, pripomb, vprašanj … Vabljeni ste tudi, da nam opišete svoje mnenje ali izkušnje o homeopatskem zdravljenju. Pišete nam na: info@celostnozdravljenje.si
Če ste zaužili preveliko dozo zdravila ali ste zaužili napačno zdravilo, to ne bo imelo nobenih škodljivih posledic, kar velja tako za odrasle kot tudi za otroke. Da bi se razvili simptomi, ki jih določeno zdravilo povzroča zdravemu telesu, bi bilo treba »napačno« zdravilo jemati sistematično več dni zapored in večkrat dnevno.
Imam neko čudno bolezen. Bil sem že pri mnogo specialistih, a zdravniki ne vedo, kaj mi je. Pravijo, da si izmišljujem, da sem nevrotik ali hipohonder. Sam vem, da imam težave, saj slabo spim, sem utrujen, imam bolečine in nimam nobene energije. Jemal sem že veliko raznih zdravil, tudi antidepresive, a mi ni nič pomagalo. Bi mi lahko pomagala homeopatija?
Takšne pripovedi so v homeopatski praksi precej vsakdanje. Ljudje prihajajo z veliko jeze glede svojega stanja in tudi jeze do uradne medicine, saj tam za svoje težave niso dobili ne diagnoze ne zdravila. Veliko bi jim pomenilo vsaj priznanje, da so njihove težave realne, da so bolni in da trpijo, pa ga velikokrat iščejo zaman. Njihovo jezo in razočaranje lahko poveča še kakšen netakten odziv kakšnega človeka iz sistema, ki bolniku namesto sočutja preda zagrenjenost.
Homeopatija te »čudne« bolezni precej lahko razloži. Vsaka (kronična) bolezen se začne s spremembami na funkcionalnih ravneh. Pacienti se slabo počutijo, slabo spijo, so jezljivi, brezvoljni, imajo slab apetit … Povedo, da nimajo energije, se ne zbudijo spočiti. S pomočjo uradne medicine začnejo preiskave, ki ničesar ne pokažejo, saj tudi ne morejo še ničesar pokazati – bolezenske spremembe namreč še niso materializirane (se še ne poznajo na krvi, tkivih). Če se takšna bolezenska slika nadaljuje in (kronični) bolezni pustimo svojo pot, se prej ali slej pojavijo materialne spremembe, ki se jih da videti, otipati, opisati, izmeriti, stehtati, zaobjeti v vprašalnike. Šele tedaj uradna medicina lahko postavi diagnozo in začne bolezen tudi bolj ali manj uspešno zdraviti, vendar je takrat bolezen lahko že precej napredovala.
Homeopatija lahko začne zdravljenje bolezni že v funkcionalni fazi, ko še ni materialnih sprememb. Takoj ko ima homeopat dovolj simptomov in znakov, da iz njih razbere sliko zdravila, lahko predpiše primerno zdravilo, tudi če bolezni ne more poimenovati z eno od »diagnoz«. To pomeni, da bolnika lahko pozdravi že v fazi funkcionalnih težav in tako prepreči, da bolezen napreduje in se poglablja.
Ali homeopatija lahko prepreči hujše bolezensko dogajanje kasneje?
Lahko. Bolezen je najbolje začeti zdraviti s homeopatijo čim prej, sočasno z začeto diagnostiko uradne medicine. Tako se večinoma dogaja, da se hujša bolezenska slika kasneje sploh ne razvije. Človek postaja vse bolj zdrav, prihranjenega mu je veliko trpljenja, bolj je zadovoljen in ima več energije. Zdravniki uradne medicine imajo tako manj dela in slabe volje zaradi ukvarjanja z njim neznano boleznijo. Ne nazadnje ima tudi zdravstvena blagajna manj stroškov.
V razvitih evropskih državah, kjer lahko splošni zdravniki zdravijo tudi s homeopatijo, so pred kratkim izdali študijo, ki je dokazala, da imajo taki zdravniki bistveno nižje stroške svoje ambulante kot tisti, ki zdravijo samo z uradno medicino. Če diagnostika uradne medicine pokaže hujšo bolezen, se seveda zdravljenje s homeopatijo lahko elegantno kombinira z zdravljenjem uradne medicine. Da pa vse skupaj lahko uspešno poteka, je dobro, da je homeopat tudi zdravnik z izkušnjami iz uradne medicine, ki dobro pozna oba načina zdravljenja, njune prednosti in slabosti in ju lahko po svoji strokovni presoji kombinira in dopolnjuje.
Ali homeopatija lahko pozdravi kronične bolezni?
Z vzročnim in tako celostnim zdravljenjem kroničnih bolezni ima uradna medicina velike težave. Največkrat lahko ponudi samo zdravila za blaženje simptomov, ki so najbolj moteči ali pa na dolgi rok najbolj ogrožajoči. Ker zdravila delujejo samo površinsko in se ne dotikajo temeljne motnje, jih je treba tudi vseskozi jemati, pogosto pa se zgodi, da jih je sčasoma treba jemati v vse večjih dozah in vse več.
Homeopatija razlaga, da organizem sam ne zna premagati kronične bolezni zato, ker ne prepozna dobro temeljne esence bolezni. Homeopatsko zdravilo telesu to esenco jasno pokaže, takrat se aktivirajo procesi, ki kronično bolezen uspešno izničijo. Glej tudi Kako delujejo homeopatska zdravila?
Potencial homeopatije, da resnično lahko pozdravi kronične bolezni, mi je najbolj všeč, zato sem se z njo sploh začel ukvarjati.
Ali homeopatija lahko pozdravi raka?
Veliko karcinomskih obolenj, še posebej onih, ki izbruhnejo v starosti, je plod več (deset)letnega napredovanja in poglabljanja osnovne motnje. Ta je v zdravstveni zgodovini pacienta sprva povzročala lažje težave, ki pa so z nevzročnim zdravljenjem postajale vse večje in hujše. Pacient je dobival vse več diagnoz in zdravil, ki so mu stanje lajšala, nikoli pa v globini odpravila, zato je motnja napredovala. Vsi karcinomi tega tipa so tako pravzaprav le končni izid napredovale kronične bolezni. So znak, da je organizem izčrpal svoje rezerve, da nima več energije zadrževati bolezni na za preživetje manj nevarnih ravneh v organizmu.
Homeopatija za ozdravljenje potrebuje relativno močno življenjsko silo v organizmu, z dovolj energije, ki jo usmeri v zdravljenje telesa. Ko je raven te energije premajhna, ozdravitve s homeopatijo niso več mogoče. Prepričan pa sem, da v takem stanju tudi nobena druga medicina ne more ponuditi ozdravitve. Tudi homeopatija ponudi le podporno (paliativno) zdravljenje, ki pa je lahko zelo učinkovito in brez stranskih učinkov.
Drugačne vrste so karcinomi, kjer so energetske rezerve organizma še zadostne. Ti karcinomi imajo bodisi jasen vzrok (psihični, kot so huda žalost, zatrta jeza, hudo prestrašenje …, ter fizični, kot so izpostavitev hudim biološkim, kemičnim ali fizikalnim škodljivostim), bodisi se hitro razvijejo in razvijajo ter imajo jasno homeopatsko klinično sliko s specifičnimi in dobro definiranimi simptomi). Primerno izbrana homeopatska zdravila so pri teh boleznih lahko bolj uspešna. Predvsem iz časov pred iznajdbo kemoterapevtikov in radiacijskega zdravljenja imamo precej poročil o uspešnih ozdravitvah karcinomov s pomočjo homeopatije. Je pa homeopatsko zdravljenje tako hudih bolezni zelo zahtevno, potrebnega je veliko znanja in izkušenj, česar sodobni homeopati evroatlantskega sveta nimamo veliko, saj tovrstne bolezni primarno zdravi uradna medicina. Drugače je v deželah tretjega sveta, kjer homeopati zaradi pomanjkanja denarja pacientov ne morejo računati na pomoč uradne medicine. V Indiji je tako kar nekaj centrov, kjer tudi v današnjem času samo s homeopatijo dosegajo zelo dobre uspehe pri zdravljenju karcinomov.
Pri nas velja, da se z zdravljenjem rakavih bolezni ukvarja uradna medicina, homeopatija lahko zdravi sočasno s svojimi zdravili. Tak pristop je tudi zelo smiseln, saj je obema medicinskima sistemoma skupen trud za čim boljše okrevanje pacienta. Vsaka od medicin ima v osnovi drugačen pristop, cilj pa je isti. Čisto po osnovni logiki je verjetnost za dosego tega cilja večja.
Ali moram opustiti zdravila uradne medicine, ko se začnem zdraviti s homeopatijo?
Nikakor ne. Kadar je organizem tako obolel, da potrebuje pomoč uradne medicine v obliki zdravil, se jih ne sme takoj ukiniti. Kadar pa zdravljenje s homeopatijo dobro napreduje, postane potreba po zdravilih uradne medicine manjša in se jih lahko začne v sodelovanju z izbranim osebnim zdravnikom ali specialistom postopoma zniževati in ukinjati. Drži pa tudi, da je po začetem homeopatskem zdravljenju treba še bolj kot sicer paziti, da ne jemljemo zdravil po nepotrebnem (npr. antibiotikov za viroze).
Če se odločim za homeopatsko zdravljenje, kakšen odnos naj vzpostavim do svojega izbranega osebnega zdravnika? Ali naj ga sploh še obiščem?
Seveda. Za dobro in predvsem varno vodenje obolelih ljudi je nujen tudi nadzor in spremljanje zdravnika uradne medicine. Zaradi več razlogov pretežno pravne narave homeopat ne more prevzeti polne odgovornosti za zdravstveno varstvo pacientov. Veliko navidezno nedolžnih bolezni je tudi potencialno nevarnih, bodisi se razvijejo v fulminantno obliko (npr. kašelj v pljučnico s sepso) bodisi nosijo tveganje razvoja poznih komplikacij (npr. okvare srčnih zaklopk ali ledvic po streptokokni angini) bodisi se začnejo z neznačilnimi težavami, v ozadju pa je lahko hudo bolezensko dogajanje (npr. karcinomi). Primerno izbrana homeopatska zdravila hujše dogajanje največkrat preprečijo, vseeno pa se nam zdi neodgovorno opuščati ključna diagnostična in terapevtska orodja uradne medicine. Vsi odlični sodobni homeopati zagovarjajo tako stališče. Za homeopata in pacienta je dobro biti vedno na varni strani. Vsi pacienti v našem Centru pred začetkom zdravljenja podpišejo tudi posebno izjavo, da ne bodo samovoljno opustili zdravljenja z uradno medicino.
Seveda pa nimajo vse bolezni tako nevarnega potenciala. Večkrat se zgodi, da se z zdravljenjem uradne medicine lahko varno nekaj časa počaka, še posebej pri boleznih, za katere uradna medicina nima dovolj dobrih zdravil. Tedaj takoj začnemo zdraviti s homeopatijo, in če se po naključju zgodi, da zdravilo ne učinkuje, ker je bilo narobe izbrano, še vedno lahko nadaljujemo zdravljenje, ki ga ponuja uradna medicina.
S številnimi ljubljanskimi splošnimi zdravniki se dobro poznamo, saj smo skupaj prebedeli marsikatero noč na urgenci. Z veliko zdravniki tudi zelo zgledno sodelujemo, se slišimo po telefonu in izmenjujemo ideje. Zdravniki nam pošiljajo kronične in subakutne primere, ki so slabo dostopni zdravljenju uradne medicine, mi pa jim pošiljamo paciente, pri katerih zaslutimo potencialno nevarna stanja, čeprav pacient sam ni imel namena obiskati zdravnika uradne medicine.
Močno si želimo časov, ko bo ta komunikacija bolj sproščena, sodelovanje še bolj odprto in konstruktivno, vse za boljše zdravje pacientov. Želimo si časov, ko bo lahko izbrani zdravnik in homeopat ista oseba, tako kot je to urejeno v večini razvitih evropskih držav. Pisanje na tej spletni strani je obširnejše z namenom ponuditi zares kakovostne informacije tudi strokovnemu bralstvu in tako zmanjšati nevednost in predsodke.
Kako veste, da pri homeopatiji ne gre za učinek placeba?
Učinek placeba se odvisno od sprejemljivosti in sugestibilnosti posameznika deloma pojavi po zaužitju kakršnega koli zdravila (tudi zdravil uradne medicine). Lahko ima tudi zelo močne učinke na zdravje. Značilno zanj pa je, da traja največ nekaj tednov, potem se kronična bolezen spet povrne s takšnimi težavami kot prej. Kritiki homeopatije, ki delovanje homeopatskih zdravil slabo poznajo, trdijo, da visoke potence ne morejo delovati, ker pa je homeopatsko zdravljenje uspešno, jim ne preostane drugega, kot da jih razložijo z učinkom placeba. V resnici tudi tega zelo slabo poznajo, kratkotrajnost učinka jim je na primer nepoznana. Glej tudi Koliko časa traja prvi pregled?.
Homeopatija sicer pozna tudi učinek noceba, ko se pacient po zdravilu počuti slabše kot prej. Pojavi se prve dni po zaužitju zdravila, kadar pacient pričakuje začetno poslabšanje.
Imam prijatelja, ki je hodil k homeopatu, a mu ni nič pomagalo.
Vzrokov, zakaj se s homeopatskim zdravljenjem zdravje ne izboljša, je zelo veliko. Velikokrat je za to kriv homeopat, ki ni našel ustreznega, pacientu primernega zdravila. Homeopatska zdravila vedno delujejo, samo bolezenski sliki morajo ustrezati. Če bolezenski sliki zdravilo ne ustreza, potem tudi ne more delovati. Pri takih primerih gre torej krivdo za neuspeh pripisati (bolj ali manj izkušenemu) homeopatu in ne homeopatiji.
Pri nekaterih boleznih (v homeopatiji jim pravimo »sestavljene« in »enostranske« bolezni) je objektivno težko poiskati pravo zdravilo in pri njih ima vsak homeopat težave. Dobro in pravilno predpisovanje loči dobre homeopate od manj dobrih, pomembne so tako izkušnje kot teoretično znanje.
Velikokrat pa je za neuspeh zdravljenja odgovoren tudi pacient. Pacient bodisi ni dobro sodeloval pri anamnezi in je (hote ali nehote) zamolčal pomembne simptome, bodisi se ni držal navodil glede jemanja zdravil, bodisi je užival hrano in pijačo, ki homeopatsko zdravilo antidotira (izniči).
Homeopat tako ne more jamčiti, da bo nekoga pozdravil, podobno kot tudi odvetnik ne more jamčiti, da bo tožbo dobil. V našem Centru pa smo močno zavezani, da se kar najbolj potrudimo, da bi nam skupaj uspelo. Vrhunsko znanje, izkušnje, navdušenje, skrbnost in maksimalni angažma je tisto, kar ima v našem Centru ceno.
Ali moram med homeopatskim zdravljenjem res nehati piti kavo?
Da. Kofein je ena redkih snovi, ki lahko učinke homeopatskih zdravil izniči oziroma antidotira. To velja še za kamilico, meto, mentol in kafro. Te snovi niso škodljive same po sebi, z izkušnjami pa se je pokazalo, da prekinejo učinek homeopatskega zdravila. Zato se jih moramo med homeopatskim zdravljenjem izogibati. Homeopatsko zdravljenje antidotirajo tudi zobozdravstveni posegi, zato jih je priporočljivo opraviti pred začetkom zdravljenja.
Katere hrane in pijače torej ne smem uživati, če jemljem homeopatska zdravila? Kako je z ostalimi dietnimi omejitvami ali zapovedmi?
Izogibamo se vsem jedem in pijačam, ki navedene snovi vsebujejo. Kofein najdemo tudi v veliko vrstah sladic (tiramisu), meta je sestavina sladic osvežilnega okusa, kafra je prisotna v vseh žvečilnih gumijih, kamilica in meta sta pogosto v mešanicah zeliščnih čajev, zato moramo biti pri izbiri teh živil previdni. Z zobno pasto ni problemov, ker jo izpljunemo in usta splaknemo.
Drugih dietnih omejitev ali zapovedi klasična homeopatija v nasprotju z nekaterimi drugimi zdravilskimi metodami ne zahteva. Seveda pa priporoča splošno veljavna načela zdrave in uravnotežene prehrane, kar gotovo pospešuje povrnitev zdravja.
Kaj se zgodi, če (po pomoti) uživam to hrano in pijačo? Moram dobiti novo zdravilo?
Nič usodnega se ne zgodi, če bolnik enkrat zaužije kakšno od teh snovi, bolj problematično je, če jo zaužije večkrat. Vsekakor je treba to povedati homeopatu na kontrolnem obisku in on bo presodil, ali bolnik potrebuje ponovitev zdravila, včasih organizem antidot premaga tudi brez ponovitve.
V čem se homeopatija razlikuje od zeliščarstva?
Zeliščarstvo pozna samo zdravilne rastline in jih predpisuje na podlagi splošnih in najbolj motečih težav v nepotencirani obliki. Ne uporablja potenciranih zdravil in ne upošteva tako rigorozno načela totalitete simptomov kot homeopatija. Homeopatija kot osnovo za izdelavo potenciranih zdravil uporablja tudi minerale, elemente in živalske produkte. Uporablja številne rastline, ki v surovi, nepotencirani obliki nimajo pomembnejših učinkov na zdravje, zato jih zeliščarstvo ne uporablja, ko pa jih potenciramo, dobimo zelo učinkovita homeopatska zdravila. Drži pa, da je homeopatija v svojih začetkih dobila veliko idej o mogočih učinkih posameznih rastlin na zdravje iz tradicionalnega ljudskega zdravilstva. To vedenje je nadgradila in sistematizirala s pomočjo homeopatskih preskusov.
Ali moram v vašem centru obiskati tudi psihologa, če želim samo homeopatsko zdravljenje?
Seveda ne zahtevamo, da se vsi naši pacienti pri nas vodijo timsko na način, ki je opisan v uvodu. V nekaterih primerih se pokaže smiselnost takšnega pristopa in takrat tovrstno obravnavo našim pacientom ponudimo, oni pa se svobodno odločijo, ali to tudi želijo.